UPORABA OPEN SOURCE PROGRAMSKE OPREME V IT INDUSTRIJI IN S TEM POVEZANE DOBRE PRAKSE

Odprtokodna programska oprema (open source code) je postala prevladujoča razvojna paradigma v softverski industriji globalno.

Medtem ko je včasih odprta koda delila razvijalce programske opreme (skoraj na način kot npr. v današnjih časih deli religija ljudi) je danes sprejemanje odprtokodnih rešitev s strani softverske industrije vsesplošno. Tudi velikani kot na primer Microsoft (predvsem za rešitve v oblaku) in Apple  so začeli uporabljati odprtokodne rešitve in na tem temeljijo svoje poslovne modele. Njihovo razlogovanje je preprosto: na dolgi rok se to najbolj finančno izzide.

Tehnološke družbe pa se med seboj razlikujejo v načinu in obsegu uporabe takšne programske opreme. Katera prosto oziroma odprtokodna programska oprema je sprejemljiva za posamično družbo temelji na različnih razlogovanjih, med ostalimi tudi v pravnem razumevanju uporabe proste oziroma odprtokodne programske opreme. Po pravilu večje tehnološke družbe posvečajo veliko več pozornosti obladovanju tveganj in s tem tudi vprašanjem uporabe in načina uporabe odprtokodne programske opreme, medtem ko manjše družbe in start -upi tem vprašanjem v večini ne posvečajo primerne pozornosti.

Glavna razloga za uporabo odprtokodnih rešitev so v pospešitvi razvoja določene aplikacije ali pa zapolnitvi posamične tehnične “luknje” oziroma rešitvi tehničnega problema.

Prosta oziroma odprtokodna programska oprema je avtorsko pravno varavana. Vendar za razliko do lastniške programske opreme zanjo veljajo posebni pravni pogoji. V primerjavi z lastniško programsko opremo uporabniki proste programske opreme le -to lahko prosto uporabljajo, spreminjajo in distribuirajo v večini primerov brez omejitev oziroma pod pogojem, da ostane izvedena koda prosta. Obseg dovoljene uporabe oziroma obveznosti uporabnika se med posamičnimi licenčnimi pogoji odprtokodne programske opreme razlikujejo. Pred nekaj leti je bila v ZDA opravljena analiza uporabe odprtokodne programske opreme, ki je pokazala, da se večina projektov odprtokodne programske opreme licencira pod pogoji General Public License (GPL) ali Lesser GPL (LGPL). Vendar pa je analiza pokazala tudi, da komercialni proizvajalci programske opreme v več kot 60% uporabljajo odprtokodne programske rešitve licencirane pod Apache licenco, sledijo ji GPL oziroma LGPL in BSD.

Ko se softversko podjetje odloča o uporabi odprtokodne programske opreme so ključna vprašanja, ki zahtevajo njihovo pozornost tudi pravna vprašanja povezana z licenčnimi pogoji. Medtem ko razvijalci hitro vedo, da gre za programsko opremo, ki je kvalitetna in ima vse potrebne funcionalnosti se velikokrat zatakne pri pravnih vprašanjih oziroma posledicah uporabe.

Za natančno razumevanje pogojev licence proste kode in obvez uporabnika ter s tem posledic za novo nastali produkt, ki se bo tržil, pa je tako ključen člen v verigi pravnik, ki pozna izrazoslovje, ki se ponavadi uporablja v licenčnih pogodbah za programsko opremo, ki pozna produkt, ki se razvija ter razume specifike razvoja programske opreme.

Zaradi pravnih tveganj povezanih z uporabo odprtokodnih rešitev je zaslediti v praksi pri pogajanjih o prodaji/licenciranju programske opreme vedno več zahtev s strani kupcev (končnih uporabnikov) programske opreme (ki vsebuje odprtokodne rešitve) po večjih jamstvih in zagotovilih v zvezi z uporabljeno odprtokodno rešitvijo oziroma včasih sploh zagotovila, da licencirana/kupljena programska oprema ne vsebuje odprtokodnih komponent.

Da se izognejo pravnim zapletom, ki se lahko pojavijo ob uporabi odprtokodne programske opreme (in ne samo pri uporabi GPL licence, kot najbolj zahtevne) imajo skrbna softverska podjetja izdelano politiko uporabe odprtokodne programske opreme, tudi za primere enkratne uporabe majhnih delov odprte kode.

Kot dobro prakso pri upravljanja z odprtokodno programsko opremo kot sem jo jaz zaznala v praksi v softverski industriji lahko definiramo sledečo prakso:

  • Implementacija politike uporabe odprtokodnih programskih rešitev, ki opredeli katere odprtokodne rešitve se lahko v družbi uporabljajo (redke so družbe, ki kar na splosno dovolijo uporabo odprtokodnih rešitev za vse možne namene saj način uporabe v posameznih okoliščinah vpliva na pravilno uporabo licenčnih pogojev);
  • Ustanovitev posebnega tima, ki dovoljuje oziroma prepove uporabo odprtokodnih rešitev (odločitev o uporabi ni neposredno na razvijalcu programske opreme);
  • Zahteva po obvezni vključitvi kvalificiranega pravnika, ki pravno pregleda določila licenčne pogodbe posamicnega odprtokodnega programa;
  • Centralna evidenca vseh odobrenih odprtokodnih licenc z opisom dovoljenih načinov uporabe in pogojev pod katerimi se lahko takšna koda dejansko uporabi;
  • Identifikacija tim. “open source champion-a” oziroma osebe, ki pozna odprtokodne posebnosti, ki lahko razvijalcem svetuje o vprašanjih uporabe odprtokodnih rešitev;
  • V postopkih nakupa podjetij primerno pozornost znotraj skrbnih pregledov nameniti vprašanjem odprtokodne programske opreme (gre za posebnost pri nakupih in prodajah tehnoloških podjetij);
  • Postopek sledenja uporabljenih odprtokodne programske opreme, ki so se uporabile zaradi morebitnih sprememb originalnih licenčnih pogojev.

Leave a Reply

Your email address will not be published.